Svetloba
Strokovnjaki priporočajo, da naj steklene površine zavzamejo okoli desetino površine vsega mansardnega prostora. Pri tem lahko naletimo na težavo, saj velikih oken pogosto ni moč vgraditi zaradi strešnih konstrukcij. Težavo preprosto rešimo tako, da vgradimo več manjših oken drugo zraven drugega.
V kopalnicah in drugih prostorih, kjer se lahko sprosti precej vlage, je najbolje vgraditi okna z vgrajenimi zračniki oziroma ustreznimi loputami.
Pomembna je tudi smer odpiranja oken, saj lahko pod okna, ki se odpirajo navzgor, postavimo pohištvo. Drugače bomo okna odpirali in zapirali s posebnimi podaljški, lahko pa dokupimo posebne električne upravljavce. Nepogrešljiva so senčila, saj so neposredni sončni žarki zelo moteči.

Izolacija
Skozi neizolirano streho pozimi izgubimo ogromno toplote, poleti pa se nam prostor pregreva, zato pomena izolacije v mansardah ne smemo zanemariti. Treba je izračunati debelino izolacijskih plošč in jih namestiti na strešno konstrukcijo. Med izolacijo in strešno konstrukcijo je treba zagotoviti prostor za odzračevanje. Ponekod je potrebna tudi parna zapora, ki preprečuje dostop pare v izolacijo in s tem kondenz, ki nastane, ko topel zrak iz notranjih prostorov pride v stik z mrzlim zrakom iz podstrešja.
Nato je treba nosilno podkonstrukcijo za poševnino oziroma za strop. Sledi izdelava sten in stropov. Za tovrstne posege strokovnjaki priporočajo suho gradnjo iz mavčno kartonskih plošč, ki je bolj preprosta kot klasično zidanje. Suhomontažne stene precej olajšajo prenovo in obnovo stanovanja (uporabimo jih lahko tudi za pregraditev prostorov), so dober toplotni in zvočni izolator, kanali, ki so speljani v notranjosti sten, pa olajšajo inštalacijska dela.
Prednost tovrstne gradnje je tudi majhna teža suhomontažnih sten, kar je še zlasti pomembno, kadar urejamo mansardo v starejši hiši, v kateri je treba paziti, da ne bomo preveč obremenili konstrukcije. Suha gradnja je razmeroma poceni, predvsem pa hitrejša od klasične gradnje z malto, opeko in ometom.