Slika 1

Slika 2

Slika 3

Slika 4

V današnjem času ko postaja stanovanjski prostor vse dražji, je izkoriščanje podstrešij ena najhitrejših in najcenejših možnosti ureditve lastnega doma. Čeprav imajo podstrehe nekaj slabih lastnosti in jih je (zaradi neobičajnih oblik) nekoliko težje opremiti, pa je bivanje neposredno pod streho vsekakor prijetno.

Če želimo staro podstreho izkoristiti za bivanje, moramo najprej poskrbeti za potrebno svetlobo. Skoraj gotovo bo potrebno vgraditi nekaj strešnih oken, za kar pa bomo potrebovali dovoljenje gradbenih oblasti in seveda tudi sosedov, ki se s predelavo naše strehe morajo strinjati. Najbolje je, da se oglasimo na občinskem uradu in povprašamo, kakšen je postopek prijave del in za katera dela je treba prijavo sploh izpolnjevati.

Izbira oken
V trgovinah z gradbenim materialom je na voljo velika ponudba ravnih in ateljejskih strešnih oken, ki jih lahko vgradimo tudi sami. Pred izbiro pa se je vsekakor smiselno posvetovati s strokovnjakom, saj imajo lahko napake pri vgradnji oken (netesnosti in puščanje vode) neprijetne posledice. Če so prostori dovolj veliki se je bolje odločiti za tako imenovano mansardno okno "frčado". Takšno okno nam prinese na podstrešje več svetlobe in sonca, pod oknom nastane koristen prostorček, pod katerim lahko hodimo, izboljša pa se tudi videz prostora. Mansardno okno izdelajo tako, da del strešne konstrukcije odstranijo, namesto njega pa postavijo novo ogrodje v obliki majhne hiše. Za takšno konstrukcijo je seveda potrebnega nekaj prostora, zato mora biti podstrešje dovolj široko. Navadno za takšno okno potrebujemo 6-8 m širine. Načrtovanje in namestitev mansardnega okna je zaradi zahtevnosti del in raznolikega orodja najbolje prepustiti strokovnjaku.

Kritina
Pri preureditvi podstrešja vsekakor ne smemo pozabiti na ureditev strehe, še posebno če je ta že stara več deset let. V primeru da je kritina v slabem stanju je smiselna zamenjava vseh strešnikov. Tudi to delo je bolje prepustiti strokovnjakom, saj je nemalokrat potrebno poleg strešnikov zamenjati tudi letve ob tem pa lahko pridejo na dan še poškodbe tramov. Zato se je treba preureditve in obnove lotiti preudarno, saj imajo lahko morebitne napake neljube posledice. Ne poslužujte se improvizacij in "štukanja" tramov, saj je le te, v primeru dotrajanosti potrebno zamenjati v celoti.

Izolacija
Pri prenovi strehe je izrednega pomena izolacija. V našem primeru so uporabljene plošče iz kamene volne, ki imajo k-vrednost 0,40. Režemo jih lahko z ostrim nožem. Oblikujemo jih skladno s prostorom med špirovci, na vsaki strani pa pustimo 2 cm dodatka. Plošče potisnemo med špirovce, kjer se (zaradi presežka ob straneh) stisnejo in utrdijo brez dodatnega pritrjevanja. Pomembno je, da med folijo pod njimi in izolacijskimi ploščami ostane za približno 2 cm široka reža.
Pri novogradnjah moramo paziti tudi na nove predpise o vrednosti izolacije, ki v zadnjem času postajajo vse strožji. Če smo v dvomih, se raje posvetujmo s strokovnjakom.
Za parno zaporo čez izolacijski sloj napnemo še močno aluminijasto folijo. Da bo parna zapora zares učinkovita, moramo sosednje kose folije široko prekriti, spoje pa prelepiti s kovinskim lepilnim trakom.

Naslednji korak je namestitev ogrodja iz letev (slika1), ki bo nosilo oblogo. Tega sestavimo iz strešnih letev 3 x 5 cm, ki jih privijemo na špirovce. Srednji razmik med njimi naj bo 42 cm. Prečno na osnovne letve privijemo 12,5 mm debele mavčne plošče (slika 2). Privijanje gre hitreje, če uporabimo samorezne hitromontažne vijake.
Na višini 80 do 100 cm naredimo tako imenovani kolenčni zid (slika 3). Z njim zapremo del poševnega prostora, do katerega zaradi premajhne višine skoraj nimamo dostopa. Za to uporabimo letve 6 x 6 cm, ki jih zgoraj poševno odrežemo, da se prilegajo naklonu strehe. Na zgornji strani letve pritrdimo z vijaki, ki jih uvijemo poševno proti špirovcem. Na tla pritrdimo letve z opornimi kotniki. Če bi se posebej potrudili, bi v tem delu prostora s trikotnim prerezom lahko namestili majhne omarice in tudi ta kotiček izkoristili za odlagalno površino, toda pridobljeni prostor pogosto ni vreden truda.

Tudi kolenčni zid obložimo z mavčnimi ploščami, ki jih s hitroreznimi vijaki privijemo na navpične letve. Kot pri oblaganju sten se tudi tukaj poskušamo izogniti križnim stikom plošč, kjer bi se stikale štiri plošče.

Po namestitvi plošč zakitamo stike med njimi in zamažemo glavice vijakov, nato pa površino gladko pobrusimo. Kitanje in brušenje ponovimo tolikokrat, da dobimo ravno in gladko površino.

Vir:

OBNOVIMO SI STARO HIŠO

Heimann Erich H. Heimann

Knjigo Obnovimo si staro hišo, kot tudi ostale knjige iz zbirke Domača delavnica, lahko naročite tudi preko interneta.