Lesocementni opažni zidaki se uporabljajo za gradnjo zunanjih in notranjih sten in se po končanem postavljanju zalijejo z betonom. Za zidanje zunanjih, notranjih in predelnih sten se uporabljajo namenu prilagojeni zidaki, lahko tudi z dodatno toplotno izolacijo. Prepustnost zidov za paro je dobra, kar omogočajo rebra, ki povezujejo zunanjo in notranjo steno zidakov. Prehod pare je tako mogoč na približno 17 odstotkih površine zidu. Zaradi betonskega jedra imajo zidovi maso približno 400 kg/m2, kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo. Za primer navedimo ločilno steno debeline 25 cm, obojestransko ometane, ki doseže izolirnost pred zvokom v zraku Rw = 58 dB. Toplotna izolirnost sten zidanih iz lesocementnih zidakov je prav tako dobra, saj trideset centimetrov debel zid z devetimi centimetri toplotne izolacije iz polistirena, doseže toplotno prehodnost približno 0,3 W/m²K. Pri nas lesocementne opažne zidake ne izdelujemo, zato jih uvažamo iz Avstrije, kjer je ena največjih tovarn za proizvodnjo lesocementnih zidakov, znana pod imenom »iso – span«. Način gradnje z lesocementnimi opažnimi zidaki dopušča primerno armiranje, zato lahko dosežemo dobre statične lastnosti objekta. Iz teh razlogov je možna uporaba »iso – span« sistema tudi na potresnih področjih.

1. Dimenzije, vrsta in sestava lesocementnih zidakov

Osnovna surovina za izdelavo lesocementnih zidakov so lesni ostanki smrekovega lesu. Lesni ostanki se nasekljajo na 3 cm dolge sekance, pri čemer je potrebno lubje in delce grč izločiti. Sekanci se nato skladiščijo (vpihujejo) v silose, kjer se jim v določenem razmerju primeša cement in vodo. Zmes lesa in cementa se nato vlije v lesene kalupe. V tej fazi izdelave se zidakom za zunanje stene doda toplotna izolacija - ekspandirani polistiren. Zidaki se skladiščijo in sušijo približno dva dni, nakar sledi končna obdelava in brušenje na točne mere.

Dolžina zidakov je 100, 110, 125 in 125 cm. Za zidanje vogalov in robov pa so na razpolago posebni zidaki (zidaki za čelno izolacijo plošče, zidaki za višinske izravnave, zidaki za izvedbo poljubnih kotov zidu, zidake za preklade). V odvisnosti od namena se spreminja debelina samega zidaka (15 do 35 cm), debelina stene zidaka (3 do 6 cm) in tudi razdalja med prečnimi rebri (19 do 21 cm). Širina votlega dela zidaka, ki se zalije z betonom, znaša od 9 do 23 cm. Lesocementni zidaki se lahko z žaganjem prilagodijo posameznim detajlom (izseki za instalacije, ležišča stropnih konstrukcij ipd).

2. Način gradnje

Prvo vrsto zidakov položimo na izoliran temelj na suho, to pomeni brez dodajanja malte. Pri zidanju je prva vrsta najbolj pomembna za nadaljnjo gradnjo, zato je potrebno z vodno tehtnico preveriti ravnost podlage in morebitna odstopanja odpraviti. V primeru, da se pojavijo neravnine, jih odpravimo z podlaganjem lesenih zagozd. Naslednjo vrsto položimo z zamikom 25 cm, da se rebra zidakov medsebojno prekrivajo. Na takšen način na suho položimo štiri vrste, vsako zamaknemo in natančno poravnamo, kar sproti preverimo z vodno tehtnico. Zidanje izvajamo na celotnem tlorisu hkrati, to je na zunanjih zidovih in predelnih stenah. Na takšen način pripravljene štiri vrste zidakov na celotnem tlorisu zalijemo z betonom ustrezne marke (min.MB 20) do polovice četrte vrste. Beton je potrebno zgostiti, kar dosežemo z uporabo paličastega vibratorja. Po zalitju lahko nadaljujemo z postavitvijo naslednjih štirih vrst.

Preklade in druge detajle je potrebno izvesti po navodilih za gradnjo. V navodilih so navedeni tako detajli vgrajevanja stropnih konstrukcij, postavljanje armature, instalacij, detajli končne obdelave zidov z ometi, navodila za pripravo zalivnega betona kakor tudi tehnologija zalivanja. Zvočno izolacijo predelnih sten je možno izboljšati z dodajanjem posebnih dodatkov v zalivni beton. Pri gradnji predelnih sten je potrebno narediti utor po celotni višini. Z žago (ročno ali s posebnimi miznimi ali nihajnimi krožnimi žagami) lahko zelo natančno žagamo zidake, vrezujemo zareze, vzdolžne in navpične vreze za izravnalne vrste in stropne rešetke.

Položaj in količina armature obveznih vodoravnih in navpičnih vezi je določena na podlagi veljavne tehnične regulative in je odvisna od lokacije objekta in drugih pogojev. Armaturni načrti so sestavni del projekta za pridobitev gradbena dovoljenja. V votline zidakov se po končanem postavljanju zidakov vstavi vodoravna in navpična armatura (vodoravne in navpične vezi, armatura okenskih in vratnih preklad, armatura za povečanje nosilnosti sten), nakar se votline zalije z betonom.

2. Prepustnost za paro, toplotna in zvočna izolirnost


Gradnja z lesocementnimi opažnimi zidaki ima v nekaterih pogledih določene prednosti pred gradnjo z drugimi gradbeni materiali. Opažni zidaki zagotavljajo suhe zidove v vseh letnih časih, to pa zaradi tega, ker je prehod zračne vlage nazven omogočen skozi rebra v lesocementnih zidakih, brez nevarnosti vmesne kondenzacije. Prehod pare je možen na približno 17 odstotkih površin zidu (na mestih, kjer rebra prekinjajo polistiren). Struktura odprtih por lesocementnih zidakov zagotavlja primerno sprejemanje in oddajanje vlage v zidu. V tabeli 1 je prikazan izračun toplotne prehodnosti difuzijskega prehoda vodne pare skozi zunanjo steno neometanega zidu iz lesocementnih opažnih zidakov (slika 1). V tabeli 2 je prikazan izračun difuzije prehoda vodne pare skozi konstrukcijo.

Tabela1 

Tabela 2 Izračun difuzijskega prehoda vodne pare skozi konstrukcijo

Iz izračuna je razvidno, da znaša toplotna prehodnost zidu debeline 30 cm zgrajenega iz lesocementnih opažnih zidakov in debelino toplotne izolacije 7 cm približno 0,4 W/m²K. V primeru večje debeline zidov (32 cm, 35 cm) in toplotne izolacije (9 cm, 11 cm, 15 cm) se doseže toplotna prehodnost od 0,25 do 0,35 W/m2K, kar je manj od dovoljene glede na predpise ( Umak = 0,6 W/m²K).

Homogeni zidovi omogočajo razen dobre prepustnosti za paro, tudi gradnjo brez toplotnih mostov, saj odpade uporaba malte. Zaradi vgrajene toplotne izolacije je ta fizično zaščitena pred mehanskimi poškodbami. Prav tako odpadejo vsi dodatni stroški za dodatno zunanjo toplotno izolacijo. Zaradi dobre toplotne izolacije so lahko zunanje stene v primerjavi z ostalimi sistemi gradnje tanjše. Izračun pokaže, da pri zgradbi s tlorisom 10 x 10 m pridobimo 6 do 8 m2 površin v enem nadstropju. Instalacijske cevi manjših presekov lahko vgrajujemo v lesecementni opaž, kar je zelo preprosto in hitro. Čeprav je osnovno gradivo lesocementnih zidakov les, ti ne gorijo. Visoko požarno varnost F 90 zidakom zagotavlja cement.

Lesocementni opažni zidaki z betonskim jedrom omogočajo zaradi velike masa zidu dobro zvočno izolacijo. Na sliki 2 je prikazan diagram frekvenčne odvisnosti zvočne izolirnosti ločilne stene debeline 25 cm. Meritev Je bila izvedena po SIST EN ISO 140 – 3. Ovrednotena zvočna izolirnost predelne stene Rw = 58 dB.

 Gradnja z lesocementnimi zidaki omogoča zagotavljanje ugodne bivalne klime v vseh letih časih. Betonsko jedro v zidakih omogoča akumuliranje pasivne sončne energije. Sončna energija se preko dneva shranjuje v betonskem jedru in se z časovnim zamikom v popoldanskih in večernih urah oddaja v prostore. Visoke zunanje temperature prodrejo v notranjost z veliko zakasnitvijo ( temperaturna zakasnitev za steno debeline 30 cm znaša približno 10 h).


Razen prednosti, ki jih ima gradnja z lesocementni opažni zidaki (dobra toplotna in zvočna izolativnost, primerna paropropustnost, visoko potresno varnost zaradi betonskega jedra, hitra in cenovno ugodna gradnja) lahko naštejmo tudi morebitne določene slabosti. Pri izdelavi zidakov je pomembna natančna izvedba lesocementnih reber, ki odvajajo vlago. V primeru nekvalitetne izvedbe reber in lesecementnih sten opažnin zidakov (debelina reber ni enakomerna, slaba povezava med obema stenama opažnega zidaka, odstopanje toplotne izolacije od sten) lahko pride do tega, da se vlaga ne odvaja, kar lahko povzroči, da stena ne »diha«. V primeru, da so lesecementni opažni zidaki kvalitetno izdelani, dejansko ni bojazni, da bi prihajalo to teh problemov.


3. Način izvedbe

Vsa zidarska dela in druge gradbene in konstrukcijske detajle je potrebno izvesti po navodilih za gradnjo. V navodilih za gradnjo morajo biti navedeni tako vsi detajli vgrajevanja stropnih konstrukcij, postavljanje armature, instalacij, detajli končne obdelave zidov z ometi, navodila za pripravo zalivnega betona kakor tudi tehnologija zalivanja. Na sliki 3a in 3 b je prikazan način izolacije nosilne plošče.

Na sliki4 je prikazana izvedba stebra iz panelnih plošč. Panelne lesocementne plošče se uporabljajo za opažanje širših preklad, stebrov, čela plošče ipd. Izvedba plošč je lahko z vgrajeno toplotno izolacijo ali nje. Debelina plošč brez toplotne izolacije znaša 3, 5 cm. Debelina toplotne izolacije na ploščah je lahko od 5 do 10 cm.

4. Zaključek

Opažni lesocementni zidaki imajo kot naraven material dobre toplotne in zvočne lastnosti, primerno prepustnost za paro, in odpornost proti ognju. Zaradi vgrajenega betonskega jedra in ob vgradnji ustrezne armature, so primerni tudi za gradnjo na potresnih področjih. Gradnja z lesocementnimi opažnimi zidaki je najbolj razširjena v Avstriji, kjer je sistem iso – span udeležen z preko 30 odstotki v primerjavi z ostalimi gradbenimi materiali. Tudi v ostali Evropi se gradnja z lesecementnimi opažnimi zidaki vse bolj uveljavlja zaradi hitre in cenovno ugodne gradnje. Pri tem je potrebno omeniti še to, da z uporabo lesecementnih opažnih zidakov tudi prispevamo k zmanjšanju emisij CO2 v ozračje. Znano je, da je CO2 eden od povzročiteljev učinka tople grede, ki vse bolj ogroža naš planet. Lesocementni opažni zidaki in izolacijske plošče v lesnih sekancih vsebujejo CO2, ki so ga drevesa vsrkala iz ozračja. Pri nas se gradnja z lesecementnimi opažnimi zidaki še ni dodobra uveljavila, vendar je bilo v zadnjem zgrajenih precej objektov, predvsem na Bovškem.


Viri:

• Tehnične podloge proizvajalca lesocementnih zidakov

  SIST 1025